zaklícati -klíčem dov., zaklícala in zaklicála (í ȋ) 

  1. 1. glasno reči, zavpiti: zaklicala je njegovo ime; nekdo je zaklical, naj ga počaka; zaklicati komu, za kom; jezno, posmehljivo zaklicati / zaklicati na pomoč / pridi, je zaklical iz sobe
  2. 2. star. poklicati: zaklicati otroka / znan glas ga je zaklical po imenu / zaklicati k večerji
    ● 
    star. zaklical je še en liter vina naročil

zaklícan -a -o: besede so bile zaklicane nam



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek