zaklínek -nka (ȋknjiž. 

  1. 1. klinast predmet, s katerim se kaj trdno namesti: zabiti zaklinek
  2. 2. klinast del kake površine, ki sega v kaj: gozdni zaklinek; v stepo so segali osmojeni zaklinki trave / v zaklinkih stropa so ornamenti
    ● 
    zastar. kožuh na zaklinke škrice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek