zaklíniti -im dov. (í ȋknjiž. 

  1. 1. z zabitjem klina, klinov narediti, da je kaj trdno nameščeno: zakliniti toporišče / zakliniti sekiro / zakliniti jambor v pod
  2. 2. zakoličiti: zakliniti zemljišče
  3. 3. povzročiti, da ima kaj klinasto obliko: granata je zaklinila stolp
    ♦ 
    gozd. zakliniti hlod zabiti vanj klin za spravilo iz gozda

zaklíniti se prodreti, zariti se v kaj kot klin in tam ostati: železo se je zaklinilo med rebra / enota se je zaklinila v sovražno vojsko

zaklínjen -a -o: zaklinjen hlod
 
knjiž. zaklinjena planinska pot zavarovana s klini



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek