zaklókati -am tudi -klóčem dov. (ọ̑) 

  1. 1. oglasiti se z glasom klok: koklja zakloka
  2. 2. dati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju vode čez kako oviro: voda v tolmunu je zaklokala; brezoseb. zaklokalo je, kot bi teklo vino v sod
  3. 3. ekspr. dati pretrgane, zamolkle glasove: od smeha je zaklokala; brezoseb. v grlu mu je zaklokalo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek