1. ki je v skladu z zakoni, predpisi:zakonit ukrep; zakonito poslovanje / zakoniti rok; doseči kaj po zakoniti poti // z zakonom priznan ali dovoljen:imeti do česa zakonito pravico; zakonito plačilno sredstvo / zakoniti lastnik; zakonita posest // ki temelji na pravu, zlasti na zakonu:zakonita oblast, vlada
2. po zakonu priznan na osnovi veljavno sklenjene zakonske zveze:zakoniti sin; zakonita žena
3. publ. skladen z določenim zakonom, pravilom:nujen, notranje zakonit postopek / to je postalo skoraj zakonit pojav stalen, reden
zakoníto prisl.:zakonito se pojavljati; zakonito ravnati
Dostopnost