• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zakótnik -a m (ọ̑) 

  1. 1. ekspr. kdor živi v zakotju: tak zakotnik o tem ne more odločati
  2. 2. star. preužitkar: po prihodu snahe sta postala zakotnika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek