• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zakovíčiti -im dov. (í ȋ) 

  1. 1. teh. povezati s kovicami: zakovičiti kosa pločevine; ročno, strojno zakovičiti / hladno zakovičiti z nesegretimi kovicami // zakovičiti kovček / zakovičiti stik
  2. 2. teh. z zakovanjem kovice zadelati, zapreti: zakovičiti luknjico v žlebu
  3. 3. teh. zakovati: zakovičiti kovico
  4. 4. knjiž., v ruskem okolju z zabitjem droga, žeblja v strelno odprtino narediti orožje neuporabno: zakovičiti puško, top

zakovíčen -a -o: zakovičeni plošči



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek