• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zalučíti -ím dov., zalúčil (ī í) star. vreči: zalučiti kamen; zalučiti kepo v okno / zalučiti komu resnico v obraz



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek