zamejíti -ím dov., zaméjil (ī í) določiti, označiti mejo česa: zamejiti parcelo; zamejiti z ograjo / zamejiti področje raziskave / časovno zamejiti pojav

zamejèn -êna -o: predmet proučevanja je jasno zamejen; časovno zamejeno dogajanje v drami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek