zamenjáva -e ž (ȃ) 

  1. 1. glagolnik od zamenjati:
    1. a) zamenjava blaga za blago; zamenjava znamk; pogodba o zamenjavi stanovanja / nove knjige dobivajo tudi z zamenjavo / dati kaj v zamenjavo, za zamenjavo / trgovinska zamenjava med državama narašča menjava // narediti zamenjavo
    2. b) zamenjava traku pri pisalnem stroju / med tekmo je prišlo do več zamenjav
    3. c) zamenjava glasov v besedi
    4. č) opazovati zamenjavo straže
    5. d) zamenjave oseb v komediji
       
      mat. zamenjava enega algebrajskega izraza z drugim; medsebojna zamenjava spremenljivk
  2. 2. kar kaj zamenja: dobiti, poiskati zamenjavo za pokvarjeni del / za to tujo besedo nimamo ustrezne domače zamenjave // kdor koga zamenja na kakem mestu, položaju: na bojišče so prišle zamenjave



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek