zametáti -méčem dov., zamêči zamečíte; zamêtal (á ẹ́) z metanjem česa navadno drobnega zakriti, zadelati: zametati luknje na cestišču s peskom // z metanjem česa narediti kaj neprehodno, nedostopno: vrata so zametali z deskami

zametán -a -o: vhod je zametan s snegom



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek