zamík -a (ȋ) 

  1. 1. glagolnik od zamakniti: odločili so se za zamik zadnje hiše v vrsti
     
    publ. zamik začetka delovnega časa prestavitev, premaknitev začetka delovnega časa
  2. 2. razdalja, za katero je kaj zamaknjeno: med hišama je pet metrov zamika; majhen, velik zamik / polagati plošče v zamiku
  3. 3. knjiž. zamaknjenje, zamaknjenost: v zamiku ima privide; verski zamiki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek