zamolčáti -ím [u̯čdov., zamólči; zamólčal (á í) 

  1. 1. namenoma ne povedati česa: zamolčati komu kaj; zamolčati pomembna dejstva, okoliščine; ni lagal, samo zamolčal je nekatere stvari / ekspr. časopisi so ta dogodek zamolčali (namenoma) niso pisali o njem
     
    ekspr. avtor dela je zamolčal odkritja tujih strokovnjakov jih ni omenil, upošteval
  2. 2. knjiž. prenehati govoriti, navadno za krajši čas; obmolkniti: nenadoma so vsi zamolčali

zamolčán -a -o: zamolčani dogodki; zamolčana dejstva



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek