zanìč prid. neskl. (ȉ) 

  1. 1. nav. ekspr. zelo slab:
    1. a) zanič cesta; te cigarete so zanič; vino je zanič / gledati zanič film / zanič hrana brez okusa; zanič vreme deževno, mrzlo; ta zdravila so zanič zelo neučinkovita
    2. b) zanič obrtnik / imeti zanič oči biti zelo slaboviden
    3. c) taka politika je zanič
    4. č) zanič vidljivost na cesti / imeti zanič dohodke
    5. d) zanič novice
    6. e) bolnik je danes zanič; vsako leto je bolj zanič
  2. 2. ki je popolnoma neprimeren za (nadaljnjo) uporabo: pralni stroj je zanič; zavreči čevlje, ki so zanič; zanič stvari odpeljati na odpad; stopnice so že zdavnaj zanič / ekspr. za vojsko je zanič nesposoben
    ● 
    ekspr. nima otrok, je zanič je neploden

zanìč prisl.: ne godi se mu zanič; zanič živeti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek