• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zaníčev -a -o prid. (ī) nar. primorsko, v povedni rabi zanič, brez moči: biti, postati zaničev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek