zaníkrnik -a (ȋstar. 

  1. 1. neskrben, malomaren človek: zaradi tega zanikrnika se je vse pokvarilo
  2. 2. zanemarjen, umazan človek: ta zanikrnik se ni niti počesal
  3. 3. ničvreden, malovreden človek: zanikrnik in malopridnež



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek