• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zanoríti -ím dov., zanóril (ī í) knjiž. znoriti: s takim govorjenjem ga je čisto zanoril / lakomnost ga je zanorila

zanoríti se zelo močno se zaljubiti: zanoril se je vanjo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek