zaobrníti in zaobŕniti -em dov. (ī ŕ) obrniti: zaobrniti čoln, voz; zaobrniti konja; zaobrnil (se) je in stekel nazaj / sunkovito je zaobrnil glavo se ozrl // zaobrniti krmilo v levo / zaobrniti seno / zaobrniti misli, pogovor drugam / dogajanje se je zaobrnilo v njihovo korist / nenadoma se je položaj zaobrnil; vreme se je zaobrnilo spremenilo // pri delu se zna hitro zaobrniti
● 
ekspr. ni vedel, kako naj zaobrne besedo, da bo prav kaj naj reče

zaobŕnjen -a -o: zaobrnjen pas; navzgor zaobrnjene obrvi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek