1. s prevoznim sredstvom spraviti kam:povabil ga je v avtomobil in ga zapeljal do postaje, v mesto; potnike je pustil pred postajo, prtljago pa je zapeljal na peron; zapeljati ranjenca v bolnišnico; zapeljati žito v mlin; zapeljati z avtomobilom, motorjem / avtobus nas je zapeljal do središča mesta / zapeljati koga čez reko prepeljati // dvakrat ga je zapeljal okrog blokov peljal // vozeč spraviti kam:zapeljati avtomobil v garažo; zapeljati kolo, voz pod streho
2. vozeč (vozilo) priti:zapeljal je pred hišo in potrobil; prehitro zapeljati v križišče, ovinek / ekspr. zapeljati v škarje v položaj pri prehitevanju, ko se vse bolj približuje nasproti vozeče vozilo // premikajoč se priti:avtobus je že zapeljal na postajo; vlak je zapeljal v predor
3. vozeč (vozilo) premakniti se v določeno smer, iti kam:zapeljati s parkirišča na cesto; zapeljati naprej, nazaj
4. vozeč (vozilo) navadno nenameravano, nehote spremeniti smer premikanja:pri srečanju je voznik zapeljal s ceste; zapeljati preveč v desno / smučar je zapeljal vstran in ustavil
5. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre; popeljati:vsak dan jo zapelje na sprehod; večkrat jo zapelje v kino
6. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, navadno neprimernega:slaba druščina ga je zapeljala; zapeljati koga h kraji, v zločin; zapeljati koga s slabim zgledom; zapeljati koga, da kaj ukrade / bogastvo ga je zapeljalo, da je začel lahkomiselno živeti; brezoseb. včasih ga je zapeljalo, da se je napil / ne da se zapeljati // ekspr. narediti, povzročiti, da ima kdo zmotno mnenje o čem:njen videz ga je zapeljal, da jo je imel že za zdravo // ekspr., navadno v zvezi z vnarediti, povzročiti, da kdo pride v kako stanje:zapeljati koga v skušnjavo, zmoto / zapeljal ga je na napačno misel povzročil, da je napačno mislil
7. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga:zapeljati koga s svojo lepoto / njene oči so ga zapeljale // navadno z laskanjem, obljubami doseči, da kdo privoli v spolni odnos:zapeljal jo je, potem pa zapustil; zapeljati komu dekle ● ekspr. s tem so hoteli upornike zapeljati prevarati, ukaniti; ekspr. zapeljati koga na kriva pota povzročiti, da kdo začne ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; ekspr. predaleč bi nas zapeljalo, če bi hoteli govoriti o vsem tem preveč časa, prostora bi porabili ♦ rel. zapeljati koga v greh
zapeljáti se s prevoznim sredstvom iti:zapeljati se z avtobusom, vlakom na morje ● ekspr. padel je in se zapeljal po bregu navzdol zdrsnil; ekspr. krokar se je zapeljal nad ovcami poletel z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili
zapelján -a -o:zapeljan človek; otrok je bil zapeljan; biti zapeljan v krajo; zapeljano dekle
Dostopnost