1. zagoreti s plamenom:ogenj zaplameni / kres je zaplamenel / plamen zaplameni; pren. ogenj upora zaplameni
2. ekspr. zasvetiti, zasijati:luč, žarnica zaplameni; sonce zaplameni / nebo je zaplamenelo v večerni zarji zažarelo; vrh gore zaplameni v soncu / pesn. oči so mu zaplamenele
3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri:med njima je zaplamenela ljubezen; strast, želja zaplameni v njem / svetovna vojna je zaplamenela ● knjiž., ekspr. obraz mu je zaplamenel od sramu zardel je
Dostopnost