zaplamtéti -ím dov. (ẹ́ í) 

  1. 1. zagoreti s plamenom: ogenj zaplamti
  2. 2. ekspr. zažareti: nebo zaplamti / pesn. njene temne oči so zaplamtele
  3. 3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: življenjska sila v njej je znova zaplamtela; med njima je zaplamtelo sovraštvo
    ● 
    ekspr. ko jo je zagledal, je ves zaplamtel se zelo čustveno vznemiril



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek