zaplánkati -am dov. (ȃ) pog. ograditi s plotom: zaplankati pašnik; pren. zaplankati koga v ozek duhovni krog

zaplánkan -a -o 

  1. 1. deležnik od zaplankati: zaplankana pot; zaplankano dvorišče
  2. 2. ekspr. oddaljen, odročen: zaplankana dežela, vas
  3. 3. slabš. nerazgledan, omejen: zaplankan človek; imeti koga za zaplankanega / zaplankano življenje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek