zaplodíti -ím dov., zaplódil (ī í) 

  1. 1. z oploditvijo povzročiti nastanek novega, navadno živalskega osebka: izbrani samec je zaplodil številne potomce / nizko zaploditi otroka spočeti // redko oploditi: bik je zaplodil kravo
  2. 2. narediti, da kaka žival začne kje živeti in se razmnoževati: zaploditi ovce na otoku

zaplodíti se z razmnoževanjem začeti živeti kje: na otoku so se zaplodili zajci / v stanovanju so se zaplodili molji zaredili // ekspr. plevel se hitro zaplodi zaseje

zaplojèn -êna -o: v težkih časih zaplojeni otroci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek