1. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem
a) da kdo zapusti določen kraj, prostor:zapoditi koga iz hiše; v jezi je zapodil sina od doma; če pride, ga bomo zapodili / zapoditi psa s palico
b) da kdo kam gre, pride:zapoditi otroke domov / zapoditi ovce na pašnik
c) da začne kdo kaj delati:zapoditi koga delat, učit
2. z glagolskim samostalnikom povzročiti premikanje, kot ga določa samostalnik:zapoditi konja v galop / zapoditi sovražnika v beg
3. pog. vreči, zagnati:zapoditi kamen v koga / zapodil je čevlje pod klop / zapoditi komu kroglo v glavo izstreliti // nož mu je zapodil naravnost v srce zasadil ● ekspr. zapoditi žalostne misli pregnati, odpoditi; ekspr. zapodili so ga iz službe odpovedali so mu službo; pog. na prazni cesti je zapodil začel hitro voziti
zapodíti se ekspr.
1. začeti se hitro premikati:učenci so se zapodili iz razreda; zapoditi se proti domu; zapodil se je po stopnicah navzdol; zapoditi se za kom // skočiti, pognati se:zapoditi se čez potok; zapoditi se na konja; zapoditi se komu pod noge
2. preh., s predlogom hitro, sunkovito se premakniti h komu z namenom napasti ga:zapodil se je vanj in ga udaril; sovražnik se je zapodil nad sestradano vojsko / zapoditi se komu v lase zlasati ga
Dostopnost