zapopásti -pádem dov. (á ā) star. razumeti, dojeti: bil je bister, vse je hitro zapopadel; bral je in bral, pa ni mogel zapopasti, kaj piše / novi jezik je hitro zapopadel ga razumel, se ga naučil

zapopáden -a -o 

  1. 1. deležnik od zapopasti: pod to besedo je zapopadeno fantovsko petje
  2. 2. zajet, vsebovan: v tem nauku je zapopaden njegov odnos do sveta



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek