zapovedljív -a -o prid. (ī í) ki (rad) zapoveduje: zapovedljiv človek / zapovedljiv glas

zapovedljívo prisl.: zapovedljivo klicati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek