zapovedník -a (í) 

  1. 1. kdor zapoveduje: bil je zapovednik v vasi / oče mu je bil hud, strog zapovednik
  2. 2. star. poveljnik: postavili so ga za vrhovnega zapovednika; zapovednik trdnjave



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek