• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zapričéti -čnèm dov., zapričél; nam. zapričét in zapričèt (ẹ́ ȅ) zastar. začeti: dokončal je tisto, kar je zapričel njegov predhodnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek