zapŕtek -tka tudi zaprtèk -tkà (ȓ; ə̏ ȁ) 

  1. 1. jajce z razpadajočo, pokvarjeno vsebino: iz nekaj jajc so se izvalili piščanci, nekaj pa je bilo zaprtkov; smrdel je kot star zaprtek
  2. 2. nar. slabo razvit človek, zlasti otrok: tak zaprtek, pa že kadi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek