zarenčáti -ím dov., zarênči in zarénči; zarênčal in zarénčal (á í) 

  1. 1. oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom: ko je stopil k vratom, je pes zarenčal
  2. 2. slabš. reči z nizkim, neprijaznim glasom: med pogovorom je večkrat nekaj zarenčal / zarenčal je, ker dvorišče ni bilo lepo pospravljeno razjezil se je, razburil se je



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek