zaríbati -am dov. (ȋ) 

  1. 1. pog. namerno povzročiti neprijetnosti, težave: zaradi ugovarjanja ga je zaribal; s prenagljeno odločitvijo se je zaribal / nepričakovan napad je zaribal vso situacijo zapletel
  2. 2. pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego: v hipu ga je zaribal / ti molči o vzgoji, ga je zaribal
    ♦ 
    grad. zaribati beton grobo zgladiti svežo betonsko površino

zaríbati se 
  1. 1. pog. prevarati se, zmotiti se: pri prodaji smo se zaribali
  2. 2. žarg., teh. poškodovati se zaradi prevelikega trenja med gibljivim in negibljivim delom: ležaji koles so se zaribali; če olje odteče, (se) valj motorja zariba

zaríban -a -o: zariban bat
 
pog. to življenje je že samo po sebi zaribano težavno, neprijetno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek