1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju:zasačiti vlomilca; zasačiti učenca pri prepisovanju / zasačiti živino v detelji / zasačiti ljubimca pri ženi / zasačiti koga na laži
2. zastar. ujeti, uloviti:zasačiti pajka, zajca / tatu so dolgo iskali, pa ga niso zasačili / zasačiti koga v svoje mreže
3. zastar. odkriti, najti:stikal je po hiši, da bi zasačil kak plen / oko zasači gnezdo
4. star. dobiti, presenetiti:ladjo je zasačil vihar / smrt ga je zasačila v valovih
zasáčiti se ekspr.nepričakovano zavedeti se česa:zasačiti se pri čudni misli; zasačil se je, da kar naprej misli nanjo
Dostopnost