zasedéti se -ím se dov. (ẹ́ í) 

  1. 1. sedeč se zadržati kje predolgo: zasedeti se pri kartanju / zasedeti se do polnoči
  2. 2. od predolgega sedenja postati trd, negibčen: moram malo vstati, popolnoma sem se zasedel / zasedeti se od dolge vožnje

zasedéti si preh., v zvezi zasedeti si nogo s pritiskom pri sedenju povzročiti, da postane noga mravljinčasta, manj gibljiva: nogo sem si zasedel, zato šepam

zasedèl in zasedél -éla -o: zasedela noga

zasedèn -êna -o: zaseden šolar; od šivanja sem vsa zasedena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek