zaségati -am nedov. (ẹ̄) 

  1. 1. navadno z dajalnikom odvzemati premoženje ali del premoženja: zasegati aretiranim hiše, osebne predmete; zasegati sovražnikov vojaški material
  2. 2. jur. začasno odvzemati predmete med kazenskim postopkom: v takih primerih sodišča dokazne predmete navadno zasegajo
  3. 3. jur. odvzemati pravico razpečavanja določenih tiskanih stvari; konfiscirati, prepovedovati razširjanje: oblast pogosto zasega posamezne številke tega časopisa
  4. 4. star. zajemati: ogenj zasega streho



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek