zaséka -e ž (ẹ̑) 

  1. 1. zareza, nastala z zasekom, zasekovanjem: nastaviti žago v zaseko
  2. 2. utrjen, v skalo, hrib zasekan prostor; zasek: del poti so prehodili po železniški zaseki
  3. 3. ekspr. ozka in globoka, klinasto oblikovana vdolbina v strmi vzpetini: v globoki zaseki je tekla voda; zaseke in brezna
    ♦ 
    gozd. izdelati zaseko zasek; voj. zaseka prometna ovira iz podrtih dreves, obrnjenih z vrhovi proti sovražniku



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek