zasijáti -síjem dov., zasijál (á ȋ) 

  1. 1. začeti sijati: izza oblakov zasije sonce / ekspr. vstali bomo, preden zasije dan se bo zdanilo // zbudil sem se, ko mi je sonce zasijalo na oči posijalo // sijoč se pojaviti: na nebu so zasijale zvezde
  2. 2. ekspr. začeti odbijati svetlobo: ob siju sveče so zasijali pozlačeni napisi; v mesečini zasije voda sredi kotanje
  3. 3. ekspr. pokazati močno pozitivno čustveno vznemirjenost: zasijal je od sreče, veselja / oči so mu zasijale; obrazi zasijejo v veselju
  4. 4. ekspr. odraziti se, pokazati se: med drevjem zasije jasa // odraziti se, pokazati se v veliki meri: v njem je zasijalo upanje / kmalu nam zasije svoboda
  5. 5. ekspr. vzbuditi občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti; zablesteti: veselil se je, da bo zasijal pred njo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek