zaskočíti -skóčim dov. (ī ọ̑) 

  1. 1. skočiti, dvigniti se na koga v položaj, ki omogoča paritev: žrebec zaskoči kobilo / vulg. zaskočiti žensko
  2. 2. star. nepričakovano komu zastaviti pot, napasti koga: v gozdu ga zaskočijo razbojniki; zaskočiti sovražno vojsko / zaskočiti koga izza plota
  3. 3. star. nepričakovano skočiti na koga, napasti koga: zver zaskoči svoj plen
  4. 4. star. prevzeti, obiti: zaskoči ga obup, trudnost
  5. 5. zastar. presenetiti: zaskočiti koga z izjavo, novico / na poti jih je zaskočila noč

zaskočíti se 
  1. 1. pri premiku se nepravilno zatakniti za kak drug del in v tem položaju ostati: ključavnica, sprožilec se zaskoči / naboj v puški se zaskoči / vrata avtomobila so se zaskočila / redko vaba je pojedena, vendar se past ni zaskočila se ni sprožila
  2. 2. ekspr. pri skakanju zaiti v nevaren, brezizhoden položaj: pastir je rešil kozo, ki se je zaskočila

zaskóčen -a -o: zaskočena kobila; stikalo je zaskočeno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek