zaslíšati-im dov. (í ȋ) 

  1. 1. s sluhom zaznati: dvignil je slušalko in zaslišal ženski glas; za seboj je zaslišal korake; ni ga videl, dokler ga ni zaslišal; zaslišalo se je škripanje koles / v daljavi se je zaslišal strel
  2. 2. seznaniti se s čim s poslušanjem: ko so zaslišali, kakšna je cena, so bili presenečeni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek