zasôpsti -sôpem dov., zasópel in zasôpel zasôpla (ó) 

  1. 1. težko, glasno dihniti: bolnik je od časa do časa zasopel; zasopsti po vsakem koraku // slišno globoko dihniti: v hlevu je zasopel konj; zasopsti v spanju // knjiž. globoko vdihniti: če je zasopel, je začutil v prsih bolečine; zasopel je kakor jetnik na svobodi / zasopsti na vse prsi
  2. 2. zaradi premagovanja napora povzročiti težko, globoko dihanje: plezanje človeka zasope; pot ga je zasopla in utrudila
    ● 
    ekspr. ne morem več, je zasopla sopeč rekla

zasôpsti se priti v stanje, ko se težko, globoko diha, zlasti zaradi premagovanja napora: pri hoji navkreber se zasope; tako se je zasopel, da je moral počivati

zasópel -sôpla -o 
  1. 1. deležnik od zasopsti: zasopli konji; preveč je zasopel, da bi lahko govoril
  2. 2. ki izraža, kaže zasoplost: zasopel glas; zasopel obraz / zasoplo dihanje težko, globoko; prisl.: zasoplo dihati, reči

zasopèn -êna -o: komaj diha, tako je zasopen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek