zastárati -am dov. (ȃ) 

  1. 1. jur. po preteku z zakonom določenega časa izgubiti možnost uveljavljanja, prenehati obstajati: pravica do pregona in izvršitev kazni za vojna hudodelstva ne zastarata; terjatev, tožba zastara
  2. 2. zaradi dolgega obstajanja postati tak, da se težko odpravi: madež zastara, če ga hitro ne odstranimo / bolezen zastara
  3. 3. redko zastareti: ideje, nazori zastarajo / znanje zastara

zastáran -a -o 
  1. 1. deležnik od zastarati: zastaran material; zastarana bolezen; zastarana terjatev
  2. 2. star. nepoboljšljiv, zakrknjen: zastaran grešnik, pijanec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek