• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zastónjkar -ja m (ọ̄) ekspr. 

  1. 1. kdor dobi, zahteva kaj zastonj, brezplačno: kot zastonjkar in potepuh je z vlakom prepotoval deželo; med gledalci je bila polovica zastonjkarjev
  2. 2. kdor dela zastonj, brezplačno: zastonjkarji in dobrotniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek