zastópen -pna -o prid. (ọ́ ọ̄) 

  1. 1. star. razumen, razsoden: vsak zastopen človek bi tako ravnal
  2. 2. zastar. ki se razume, živi v slogi: biti zastopen s sosedom

zastópno prisl.: zastopno govoriti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek