zašibíti se -ím se dov., zašíbil se (ī í) 

  1. 1. upogniti se, ukriviti se zaradi teže bremena: veje so se zašibile / ekspr. telo se mu je zašibilo pod nahrbtnikom; pren. zašibil se je pod težo bolečine
  2. 2. postati šibek, oslabel: kolena so se mu zašibila od utrujenosti / žena se je zašibila in sedla na klop

zašibíti knjiž. 
  1. 1. upogniti, ukriviti: sunek ga je zašibil v pasu
  2. 2. povzročiti, da je kaj šibko, oslabelo: strah mu je zašibil noge



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek