• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zaštrléti -ím dov. (ẹ́ í) 

  1. 1. štrleč se pojaviti: v svetlobi bliska je zaštrlela skala; pred njim je zaštrlel stolp; iz megle so zaštrleli vrhovi gor
  2. 2. seči bolj daleč od sosednje stvari: brada mu je zaštrlela naprej; brki so mu zaštrleli
  3. 3. začeti štrleti: ko se je odkril, so mu lasje zaštrleli na vse strani



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek