zatesníti -ím dov., zatésnil (ī í) zapreti, zmanjšati reže, da tekočina ne uhaja: zatesniti pipo; zatesniti z azbestom, s kitom; zatesniti z gumijastimi obroči; dobro zatesniti / zatesniti okna, vrata / redko zatesniti špranje zadelati
● 
knjiž., redko s svojo močno postavo je skoraj zatesnil ozki prehod zaprl
♦ 
teh. zatesniti ležaje

zatesnjèn -êna -o: zatesnjeni stiki med ploščicami; dobro zatesnjene pipe; zatesnjen z gumo, usnjem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek