• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zatìč -íča m (ȉ í) 

  1. 1. podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da spaja, povezuje dva dela, elementa: namestiti zatič; jeklen, lesen zatič / vrata na zatič
  2. 2. agr. potaknjenec: razmnoževati rastline z zatiči
    ♦     adm. tipka pri mehanskem pisalnem stroju za pisanje velikih črk



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek