• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zatílnik -a [tudiu̯n] m (ȋ) zadnji del glave med tilnikom in temenom: držati roke na zatilniku; popraskati se po zatilniku
● star. zatilnik se mu je upognil od starosti tilnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek