zatóhel -tôhla in -tóhla -o [əu̯prid. (ọ́ ó, ọ́) 

  1. 1. ki zaradi neprezračenosti, tople vlažnosti neprijetno učinkuje: zatohel hlev; zatohla soba / zatohel vonj po plesni; pren. zatohli predvojni dnevi
  2. 2. redko zadahel: zatohla moka; zatohlo vino

zatôhlo in zatóhlo prisl.: zatohlo vroče / v povedni rabi v prostoru je precej zatohlo; sam.: vonj po zatohlem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek