1. sporočiti komu, da je kdo storil kaj nedovoljenega, negativnega:zatožil ga je staršem, pri starših; zatožiti sošolca učitelju; zatožiti koga, da se pretepa // raba peša sporočiti nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovaditi:ovaduh ga je zatožil na policiji; nekdo ga je zatožil, da se druži s prevratniki
2. nepreh. tožeče, tarnajoče reči, spregovoriti:bolnik je zatožil: vroče je; boli, je tiho zatožil
3. zastar. obtožiti, obdolžiti:zatožiti koga hudodelstva / po krivem zatožiti ● redko zatožil je že precej denarja s tožbami zapravil
zatožíti se in zatóžiti se redkostožiti se:zatožilo se mu je po domu
zatóžen -a -o:otrok se je bal, da bo zatožen; zatožen hudodelstva; po krivem zatožen
Dostopnost