zatrjeváti -újem nedov. (á ȗ) izražati kako misel, kot da je v skladu z resničnostjo: zatrjeval je, da je vozil previdno; zatrjevali so, da ničesar ne prikrivajo; vztrajno, z gotovostjo, ekspr. sveto zatrjevati / mnogi zatrjujejo, da je kajenje škodljivo mislijo, menijo // knjiž. zakon jim zatrjuje pravico do pritožbe zagotavlja // dekleti sta pridni, je zatrjevala mati govorila
zatrjujóč -a -e: opravičil se je, zatrjujoč, da se bo drugič bolj potrudil; zatrjujoče besede
zatrjeván -a -o: dokazi za zatrjevana dejstva
Dostopnost
Dostopnost